Jordanija

Z družino v Jordaniji, Petra

Družinske prvomajske počitnice smo tokrat načrtovali prvič izven Evrope. Za popotniške začetnike se je Jordanija izkazala za odlično izbiro potovanja, saj je primerna za družine z otroki, pohodnike, potapljače, ljubitelje bogate zgodovine in čudovite narave.

Čas potovanja: april 2023, 7 dni

Časovna razlika: +2 uri po srednjeevropskem času, torej ena ura naprej od naše

Starost otrok: 9 in 14 let

Prevoz: Leteli smo z Wizz Airom iz Budimpešte do Ammana (3,5 ure). Letalske karte so na voljo že od 50 eur na osebo naprej, mi smo dali za celo družino 600 eur, saj smo bili omejeni na čas šolskih počitnic. Svoj avtomobil smo pustili na parkirišču Vip parkolo Budapest, kjer smo za teden dni plačali ugodnih 37 eur. V Ammanu smo na letališču najeli avto v voznem parku SIXT, rezervacijo smo preko Booking.com naredili že doma. Za tedenski najem avtomobila skupaj z zavarovanjem je bilo potrebno odšteti 350 eur. Bencin v Jordaniji je bil v času našega potovanja 0,98 JOD/l, menjava pa 1 JOD - 1,23 eur.

Viza in Jordan pass: Narediti je bilo treba potne liste, za vstop v Jordanijo pa je potrebna tudi viza (40 JOD na osebo). Mi smo se odločili za nakup Jordan passa, ki poleg vize vključuje še približno 40 vstopnin za oglede jordanskih znamenitosti, med njimi tudi slavno Petro. Jordan pass z enodnevnim obiskom Petre stane 75 JOD, sam obisk Petre pa 50 JOD, zato se nakup Jordan passa vsekakor splača. Za otroke do 12 let je večina znamenitosti brezplačnih, nakup Jordan passa zato za njih ni potreben, pač pa le turistična viza, ki se jo lahko kupi na letališču.

Namestitev: Prenočišča smo večinoma preko Booking.com rezervirali že doma, spali smo v preprostih hotelih, apartmajih in šotoru v puščavi. Za večino solidnih nastanitev smo plačali približno 50 eur za nočitev. Ponekod je bil vključen v nastanitev tudi preprost zajtrk. Pri vseh namestitvah je bila možnost za pripravo hrane, a je pravzaprav nismo potrebovali, saj smo jedli zunaj. Wc-ji v Jordaniji so malo drugačni kot pri nas, povsod imajo majhne vodne tuše za umivanje, najde pa se tudi toaletni papir, za katerega večinoma prijazno prosijo, da se ga ne meče v wc, pač pa v koš zraven. Po tleh imajo pisane preproge, po katerih hodijo bosi in ponekod prosijo goste, da se sezujejo. Čistoča je nekoliko slabša, kot smo je vajeni v Evropi, a se jim spričo njihove izjemne gostoljubnosti to lahko spregleda. ;) 

Družinski dovtip na tokratnem potovanju: Kje greš, gospodiček? Habibi! 

Opis potovanja;

1. dan: Amman - Madaba - Gora Nebo - Mrtvo morje

Na letališče v Amman smo prispeli  ob 9ih dopoldne in tako je bil še cel dan pred nami za oglede in zbiranje prvih vtisov o državi. Najprej smo si uredili sim kartico za mobilne podatke pri operaterju Umniah (13 JOD za 30 GB). Ko smo na letališču prevzeli avtomobil, smo se odpravili v mesto  Madaba, kjer stoji cerkev s slovitim mozaikom (Jordan pass sicer ne vključuje vstopnine, vendar ta ni draga, 1 JOD na osebo). Madaba je tudi kraj, kjer živi največ jordanskih kristjanov (95 % Jordancev je sicer muslimanov).

Pot smo nadaljevali proti gori Nebo, kjer je, kot piše v Svetem pismu, Mojzes uzrl obljubljeno deželo in kjer so prvi kristjani v 4. stoletju postavili cerkev (vstopnina je cca. 3 JOD na osebo, tudi ta ni vključena v Jordan pass). Avto smo pred ogledom pustili na velikem brezplačnem parkirišču nasproti vhoda. 

Gora Nebo, Jordanija

Mount Nebo, Jordanija

Sledila je pot proti Mrtvemu morju, najnižji točki na Zemlji. Odprl se nam je pogled na čudovito pokrajino, ob cesti smo uzrli kamele. Domačini so se ob Mrtvem morju družili in kadili šiše, sklepali smo, da gre verjetno za praznovanje, povezano z Bajramom, ki je bil dva dni pred našim prihodom v Jordanijo. Doživeli smo majhen kulturni šok ob pogledu na kupe smeti po plaži in naprej po ulicah mesta, kjer smo prvo noč prespali, a smo se na drugačne razmere hitro prilagodili.

2. dan: Baptism Site, reka Jordan - kopanje v Mrtvem morju - Wadi Musa

Zjutraj smo se odpravili proti kraju, ki je omenjen v Svetem pismu, in sicer k reki Jordan, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa Kristusa. Ker gre za območje, ki meji na sosednji Izrael, imajo tam poostren vojaški nadzor, turisti ne morejo do tega znamenitega kraja sami, pač pa le v organizirani skupini z vodičem (vstopnina vključena v Jordan pass). Avto smo pustili pri vhodu, kjer smo dobili vstopnice, od tam pa smo se s skupino odpeljali z mini busom proti vojaški coni vzdolž reke Jordan. Ob vodičevi razlagi smo v daljavi lahko videli Sveto deželo (na hribu oddaljen Jeruzalem, Jeriha). Reka Jordan danes bolj spominja na umazano rečico, vendar je vzdušje kljub temu mistično že zaradi dejstva, da so se na tem območju odvijali dogodki, o katerih lahko beremo v Bibliji. Z izraelske strani smo videli skupino romarjev, ki so prepevali in imeli krst v reki. Tudi midva sva se na jordanski strani ob vzpodbudnem aplavzu naše skupine potopila v Sveto reko. :)

Ponovno smo se odpeljali proti Mrtvemu morju, ki leži 430 metrov pod morsko gladino in je tako najnižja točka na Zemlji. Poiskali smo lep zaliv, kjer smo bili sami in se prepustili lebdenju na vodi. Voda je zaradi velike koncentracije soli na okus že skoraj grenka, če pride v oči, zelo peče, na dotik pa se zdi mastna. Kopalke in brisača ostanejo po kopanju zelo trde. Vsekakor drugačno kopanje, kot smo ga vajeni pri nas. Morje je bilo prijetno toplo.  Poleg lebdenja v morju se lahko namažete še z njegovim blatom, ki vsebuje številne minerale in ima tako zdravilne učinke na kožo in telo. Obala je zaradi tvorb solnih kristalov zelo pestra in zanimiva za raziskovanje. Priporočamo dobro obutev, saj je po plaži težko hoditi bos. 

Mrtvo morje

Lebdenje v Mrtvem morju

Polni soli smo nadaljevali pot. Pred nami so bili zopet čudoviti prizori pokrajine, nekajkrat smo se ustavili in s telefoni  skušali zajeti čarobnost trenutka in lepoto narave, ki se je bohotila pred nami. Ob poti smo uzrli vhod v največji vadi v Jordaniji, Wadi Mujib, ki pa ga lahko obiščejo le polnoletni, obstaja sicer tudi tak, primeren za družine z otroki, Wadi el Hasan, vendar ga tokrat nismo obiskali. Pri vzpenjanju iz mrtvomorske depresije smo na Jo Petrol poklepetali z uslužbencem. Gospod je povedal, da se je v času balkanske vojne vojskoval na Hrvaškem. Povabil nas je, da prisedemo, v vodo je nadrobil zrna kardamoma in zakuhal močno črno arabsko kavo, ki je ravno zaradi te začimbe drugačna od tiste, ki smo je vajeni piti doma. V večernih urah smo prispeli v kraj Wadi Musa, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Tokrat smo dobili prostorno spalnico z veliko teraso in čudovitim razgledom na mesto. Ker smo nastanitev rezervirali za dve noči, nam je gostitelj ponudil, da nam naslednji večer pripravi večerjo, kar smo z veseljem sprejeli. 

Na poti proti Wadi Musi, Jordanija

Naše prenočišče v Wadi Musi

3. dan: celodnevna Petra

Po zajtrku smo odšli proti Petri, simbolu Jordanije, rožnatemu mestu v kamnu, ki naj bi bilo naseljeno že 9000 let pred našim štetjem in verjetno ustanovljeno v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto nabatejskega kraljestva. Nabatejci so bili nomadski Arabci, ki so zgradili Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Unesco jo je opisal kot 'eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine'.

Pri vhodu so domačini že ponujali prevoz in nas poskušali prepričati, da ga zaradi mlajšega otroka potrebujemo, a smo si želeli Petro prehoditi. Navdušila nas je že vstopna skalna soteska, Siq, ki je visoka približno 70 metrov in dolga 1,2 km. Prvotno je bila soteska struga reke Wadi Musa, Nabatejci pa so reko preusmerili skozi skalni tunel. Sprehod s pogledom na visok kamnit masiv je vreden ogleda. Na koncu kanjona smo zagledali dih jemajočo Al-Khazneh - Zakladnico, verjetno vsem najbolj poznan prizor Petre. Tam se je trla skupina turistov, ki je pozirala pred svojimi pametnimi telefoni in fotoaparati, mladi Jordanci, pokriti z rutami in s črno namazanimi očmi, pa so hudomušno ponujali prevoz: »Hello, my friend! Do you need a ride? I have camel with air condition and donkey with free Wi-Fi!« 

Zajtrk z razgledom, Wadi Musa

Vstop v Petro

Soteska Siq, Petra

Petra, Jordanija

Gledališče, izklesano v kamen, Petra

Kraljeve grobnice, Petra

Lotili smo se raziskovanja spomenikov v osrednjem delu nabatejske metropole. Navdušile so nas stranske doline in vrhovi nad mestom. Tam smo spoznali še eno slovensko družino, poklepetali z njo in drug drugemu zaželeli lepo potovanje še naprej. Dan je bil sončen, vroč, pot pa še dolga pred nami. Največji izziv so nam predstavljale stopnice, bilo jih je kar 800, končni cilj pa je bil Ad Deir, samostan, kjer smo si privoščili postanek in okrepčilo (imajo odličen sveže iztisnjeni sadni sok različnih okusov). 

Kraljeve grobnice, Petra

Levja vrata, Petra

Uspelo nam je! Na cilju s pogledom na veličasten Ad Deir (samostan). Petra, Jordanija

Skupaj s potjo nazaj smo prehodili 16 km, naša najmlajša je tisti večer še pred večerjo zaspala, pa tudi ostali smo bili prijetno utrujeni. Za ogled Petre si lahko vzamete tudi dva dni (to uredite pri plačilu Jordan passa), ob določenih dnevih v tednu pa je možno obiskati tudi nočno Petro (z doplačilom 17 JOD), ki ponuja kulturni program ob prižganih lampijončkih.

Simpatični Jordanci, ki turistom ponujajo prevoz z oslički in kamelami. 

Kanjon Siq, Petra

Večerja pri gostitelju, Wadi Musa

4. dan: rožnata puščava Wadi Rum

Vožnja proti puščavi je zopet ponujala krasne prizore pokrajine. Ustavili smo se pri kontrolni točki pri vhodu v puščavo, kjer smo prevzeli vstopnice (vključeno v Jordan pass). Provizija za dvig gotovine je tu nekoliko višja kot drugje, zato priporočamo, da za to poskrbite že prej.

Puščava Wadi Rum je 74.000 ha velik naravni park, ki je pod zaščito Unesca, in je kombinacija peska in atraktivnih rožnatih skal, ki so pravzaprav gore. Tu se nahaja tudi najvišja gora v Jordaniji, Jabal Umm ad Dami, ki meri 1854 metrov.  

Ogled slovite rožnate puščave je še ena od turistično privlačnih destinacij v Jordaniji, kjer večina obiskovalcev prenoči eno ali dve noči. Mi smo se z lastnikom kampa dogovorili za eno nočitev v beduinskem šotoru, v katero je vključena večerja in zajtrk, in štiri-urno vožnjo z džipom po puščavi (cena za vse skupaj cca. 200 JOD). Avto smo pustili na parkirišču v Wadi Rum Willage.

Vožnja v puščavo z džipom v zgodnjem popoldnevu je bila nepozabna. Prepustili smo se neverjetni pokrajini puščavskega veličastja in vetru v laseh. Po prihodu v kamp smo odložili prtljago v svoj šotor in v skupni jedilnici spili čaj dobrodošlice. Kamp je zelo čist in okolju prijazen. Elektriko pridobivajo s pomočjo sončnih celic, vodo segrevajo sončni žarki, smeti organizirano odpeljejo. 

Nadaljujemo pot z našim beduinskim voznikom po puščavi. Sledijo najlepši trenutki potovanja; jahanje kamel, sand boarding, vzpon na skalni most, vožnja po puščavi z več postanki, vsak je poseben na svoj način. Pri zadnjem postanku beduina zakurita ogenj, pristavita čaj in v tem idiličnem vzdušju še z majhno skupino obiskovalcev pričakamo sončni zahod in občudujemo preprostost življenja na svobodi. To je vrhunec našega potovanja. Sladkan črni čaj z žajblju podobnim zeliščem je izjemno okusen. Beduinu pristavimo kozarčke, da nam ga še natoči. »More tea, more stars,« še doda in se nasmehne.  

Naše prenočišče v beduinskem šotoru

Rožnata puščava Wadi Rum

Ježa kamele 

Sprehod in v daljavi sand boarding, Wadi Rum

Vzpon na naravni most iz skale

Čaj in sončni zahod

Vrnili smo se v naš beduinski kamp, kjer so nam na tradicionalen beduinski način demonstrirali pripravo zarba, to je nekakšen beduinski BBQ, ki ga v večnadstropnem pekaču spečejo v jami, zakriti s puščavskim peskom. Po okusni večerji beduini zaigrajo na glasbila, ob zvoku katerih v krogu z ostalimi obiskovalci kampa zaplešemo ob ognjišču. Pogled v nebo s tisoč zvezdicami je izjemen. Noč se shladi, a nas v šotoru grejejo tople odeje iz kamelje kože.

V jedilnici, kjer smo se obiskovalci kampa zbrali za večerjo

Topel črni čaj v Wadi Rumu

Tradicionalni zarb

Tradicionalna beduinska večerja, Wadi Rum

5. dan: Wadi Rum - Aqaba

Zapustimo puščavo in se spustimo do najjužnejše točke našega potovanja, do Akabskega zaliva, ki je severni rob Rdečega morja in kjer je skoraj stičišče treh držav, Egipta, Izraela in Jordanije. Nižje od Jordanije pa obala Akabskega zaliva meji še na Savdsko Arabijo. Zaliv je eno najbolj priljubljenih potapljaških središč na svetu, saj je še posebej bogat s koralno in drugo morsko biotsko raznovrstnostjo. Ker smo si želeli ogledati naravne lepote morskega dna, smo najeli ladjico s steklenim dnom, ki nas je popeljala na izlet opazovat koralne grebene vzdolž obale. (Za uro vožnje z glass boat-om je potrebno odšteti cca. 50 JOD.) Med vožnjo z ladjico smo lahko tudi z maskami poskakali v morje in snorkljali, na morskem dnu so poleg barvitih koralnih grebenov (namerno) potopljena vojaška vozila (tank, letalo, ladja), kar je dodatna turistična atrakcija, ki krepi lokalni potapljaški turizem in hkrati zagotavlja življenjski prostor morskim organizmom.

Voda sicer ni tako topla kot v Mrtvem morju, dan pa se je segrel na vročih 30 stopinj. Namestili smo se v prijetnem resortu ob Rdečem morju in preostanek dneva izkoristili za počitek.

Wadi Rum

Jutro. Wadi Rum

Jutro v puščavi. Wadi Rum

Jutranja vožnja po puščavi Wadi Rum

Prihod v Aqabo

Z ladjico po Rdečem morju, Aqaba

Opazovanje koralnega grebena, Aqaba

Koralni greben iz glass boat-a, Aqaba

Snorkljanje, Aqaba

Pogled na obalo v Aqabi

Naš resort v Aqabi

6. dan: vožnja proti severu države - večerni Jerash

Pred nami je bilo cca. 370 km vožnje do Jerasha, za kar smo z nekaj postanki potrebovali skoraj ves dan. Ceste v Jordaniji so precej luknjaste in polne ležečih policajev, na kar je potrebno biti še nekoliko bolj pozoren. Nekajkrat so nas ustavili policaji (ne ležeči) in vprašali, od kod smo. V odgovor smo dobili samo prijazen: Welcome to Jordan!

Opazovali smo rastje, ki je na severu države bolj rodovitno, videli nasad lubenic, ki so jih obirali delavci. Ker smo bili v bližini reke Jordan, smo še enkrat obiskali Baptism Site. Pozno popoldne smo prispeli v mesto Jerash, kjer smo imeli rezervirano nočitev. Zvečer smo se sprehodili skozi prijetno mesto. Temperature pa so bile občutno nižje kot na jugu države. 

Obiranje lubenic

Nasad krompirja

Pisani tovornjaki

Utrinki s ceste, prevoz paradižnikov

Utrinki s ceste v bližini Mrtvega morja

Baptism Site

Sprehod po Jerashu

Večerni Jerash

7. dan: Jerash - Amman

Medtem ko sta otroka še spala, sva odšla na sprehod do uličnih trgovinic. Dva mlada lastnika trgovine sta naju gostoljubno povabila, da prisedeva in nama pripravila kavo.

Dopoldne smo si odšli ogledat antični Jerash, verjetno višek antike na Bližnjem vzhodu (ogled je vključen v Jordan pass). Pri vhodu v antično mesto, ki nosi vzdevek 'Pompeji vzhoda', smo srečali skupino Slovencev in se jim pridružili na skupnem ogledu 'mesta tisočerih stebrov'.

Jutranja kava v eni od uličnih trgovinic, Jerash

Rekonstruiran Hadrijanov slavolok, Jerash

Južno gledališče, Jerash

Pogled na ovalni forum in sodobni Jerash v ozadju

Artemidin tempelj, Jerash

Severno gledališče, Jerash

Sprehodili smo se čez ulice sodobnega Jerasha, se okrepčali v lokalni restavraciji in nadaljevali pot proti glavnemu mestu Jordanije, Ammanu, kjer je bila v bližini naša zadnja nočitev. Vožnja po prestolnici je bila precej adrenalinska. Gost promet, brez semaforjev. Namen smo si imeli ogledati še rimski amfiteater in Citadelo, vendar sta imela otroka ogledov za tisti dan dovolj, zato smo načrte prilagodili in tako prihranili še nekaj za prihodnjič. 

Ulice Jerasha

Ulični utrip v Jerashu

Lokalna hitra hrana v Jerashu

Slashy, veselje za najmlajše, Jerash

Prihod v Amman

Popoldanski počitek, Amman

Črni arabski čaj za dobrodošlico, Amman

8. dan: Amman – Budimpešta - Ljubljana

V dopoldanskih urah smo odšli proti ammanskemu letališču, od koder smo imeli let za Budimpešto. Naša jordanska pravljica se je počasi zaključevala. Jordanija nas je očarala s svojo slikovito pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, prijaznimi domačini in prijetno klimo. Z veseljem bi se še vrnili.